Koliko skrbi, koliko nalog, koliko vsega... imam.
Čas me priganja, njegova sužnja sem.
A v nočeh, ko so veke trudne, a misli budne,
ne morem zaspati.
Omamna utrujenost mi leže v telo in
prav prijetno se počutim, ko mislim, ko čutim,
da sem še vedno s teboj, pa čeprav samo v mislih.

Gledam v tvoje velike modre oči, v sinjino tvoje duše.
Čeprav so že daleč najini srečni trenutki,
še vedno čutim, kar sem čutila, ko sva bila skupaj.
Drugi so te hoteli izriniti iz mojega srca,
a ne boj se! Ne uspe jim.
Čakam te; povsod sem tvoja; želim samo tebe.
Prisluhni ti edini dragi moj!

Ne bova se znova našla s pogledi, z nasmehi...
Potrebujeva korajžo, besede - srce mora govoriti.
Bova še dolgo životarila in se vdala usodi?
Šlevi sva! Saj bi morda že nekaj besed bilo dovolj,
da bi se smejala skupaj, da bi hodila
po odpadlem jesenskem listju, da bi bila par.

Kapljica