zamrznjena v skorjah

hrepenenja

vpraša

Zakaj si prišel?

Nič, kar tako me je

prineslo!

se nasmehneš

a ona še kar naprej

sprašuje

Pa kaj te je prineslo?

To boš ti vedela najbolje!

na nočni omarici

balzam za ustnice

na njem svetla sled

prstov

zalepi se v mrežo

tišine pa

lažnih pričakovanj

ki jo s škorpijonskim ognjem

obredno zažigaš

v krogu nežne svečave

se skozi mrak vrtinči

vonj sandalovine in

svetega lesa

da njuna bližina zadiši

po sveže zdrobljenih

divjih kostanjih

fionapanmor