
Razpokanost sveta v prostem padu.
Zažebljani nasmehi v podolju pašmine.
Razlogovanje se pripenja na tresoča rebra.
Spomini zankajo razvejane utripe.
Razvodeneli poljubi zobajo klevetanje.
Brezoblična grenkoba naseda v beločnicah.
Izžemam minute tišine v izstradane ude,
usedlina izpraska pregib dojke.
Otopelost se pocedi v zaprano jesen.
Podplati cementirajo odmev solza,
sočutje seseda v zakrčenost ram.
Pozebli vršički zoranih meglic medlijo.
Ponedeljkovo jutro zagrize v ustnice
- zaman je resnica, ko je laž bolj nosljiva -
in nabrušeno besedišče se obesi na trdo nebo.
uf, hud nabirek težke tišine, ko je izbira tisto lažje, pa vendarle ni
besedišče, ki je za veliko igrišče :)
lpi
Čestitke za izvirne prispodobe.
Tukaj Nabirek preskoči iz svoje pušice kot glas prežejnega v puščavi:
Izžemam minute tišine v izstradane ude,
usedlina izpraska pregib dojke.
Otopelost se pocedi v zaprano jesen.
Lp, Caki
Hvala vsem za komentarje!
Pošiljam veliko vitamina D :)
Prepričljivo doživeto! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: tuskulum
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!