Prava smer
Še en dan me je dohitel,
potegnil svetlobo za sabo
in legel za obzorje.
Kot vešča v luč
se zaletavam v tvoj molk.
Utvara s hladnim dihom
riše ledene rože na krila.
Ne stegneš roke,
da bi me ujel,
ko padam.
Vem,
šele ko bom poletela k sebi,
me boš opazil.
Mnogotere luči okrog katerih krožimo v hrepenenjih. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
- 24. 10. 2024 ob 16:18
- Prebrano 419 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 160.7