
Samo miljone nas je,
miljone ubogih-revnih,
lačnih,
trpečih-zaničevanih;
samo miljone nas je,
trpečih duš,
ki hrepenijo-
hrepenijo,
po hrani,vodi,zdravilih,
toplem domu-
samo miljone nas je-
pozabljenih in žrtvovanih-
samo miljone duš
in to je opomin-
propade
in konec je trpek;
samo stotine miljonov
je trpečih,
pozabljenih, revnih
ki hočejo živeti,
ki hočejo ljubiti,
samo stotine miljonov
in
nič več.
pa še ta milijon verujočih v "svetilnike demonkracije"
hote ujetih v angleške pesmice in govorico
do bridke smrti
Na našo žalost!, bolje bi bilo če bi napisal, na stotine milijonov lačnih, žejnih, revnih, zaničevanih, pozabljenih...(pesem sem pisal enkrat zelo daleč nazaj, ko sem razmišljal o revščini v svetu in tudi pri nas in v razvitem svetu in čemu je tako!..)
Rajko pesmico sem popravil, upam, da ti bo sedaj bolj všeč, je pa veliko bolj žalostna, ker odslikava našo realnost v svetu in tudi pri nas doma, z eno besedo: "tuga života ima svog đavola.!"
l.p.!
Francelj
Miljon doma.
Miljon po svetu.
Miljoni lačnih po domovih.
Miljoni in miljarde pa spravljene na varnem pred miljoni onih.
Na miljone ljudi, v bedi, žalostno a resnično!
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: francitraven
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!