
Dotik je jezik, ki ga govorijo
vsa živa bitja. Za bližino nuja,
v zameno za besede nam ponuja
zdravilo in toplino, čarovnijo.
Dlani drsenje je, kot bi s kočijo
se znašli duši dve na potovanju
v globino; bližje skupnemu spoznanju.
Izgine strah, oči se zaiskrijo.
Ko rada bi problem težak rešila,
v nesreči, na prelomnicah življenja
z dotikom ti bom upanje vrnila.
Nevarnost pa je, kjer ni dovoljenja,
kjer stik postane breme in prisila,
iskrenost narejenost tam zamenja.
Ko srečava v drugačnem se okolju,
mogoče sčasoma odpor stopi se,
prijateljstvo med nama spet rodi se –
odpre se cvet še na kamnitem polju.
Magično me dirnuo tvoj lijepi sonet, mcv.
Lp, Katica
Katica, drago mi je, hvala ti za komentar!
LP, mcv
Odličen sonet, ki pa bi morda/nujno potreboval malo močnejši zaključek v zadnjem verzu. Meni se zdi, da je prešibak, nedoločen, ne vem, kako in na kaj navezati:
"preveč različne so vrednote, mnenja."
Kot bi nekaj manjkalo vmes ..., kot da bi za to, kar želiš izraziti, potrebovala več kot pa samo eno tercino ...
Ne potrebujem razlage v smislu "kaj je pesnica mislila s tem verzom ..."
Rada bi verz ali pa celo zaključno tercino, ki bo prepričala.
Vem, da boš rešila situacijo ;)
LP, Lidija
ps: mimogrede lahko popraviš še verz, ki seka ven s klišejem ("izgubljanje kril")
Lidija, kaj pa takole, da sonet spremenim v sonet +
Dotik (sonet +)
Dotik je jezik, ki ga govorijo
vsa živa bitja. Za bližino nuja,
v zameno za besede nam ponuja
zdravilo in toplino, čarovnijo.
Dlani drsenje je kot bi s kočijo
se znašli duši dve na potovanju
v globino; bližje skupnemu spoznanju.
Izgine strah, oči se zaiskrijo.
Ko rada bi problem težak rešila,
v nesreči, na prelomnicah življenja
z dotikom ti bom upanje vrnila.
Nevarnost pa je, kjer ni dovoljenja,
kjer stik postane breme in prisila,
iskrenost narejenost tam zamenja.
Ko srečava v drugačnem se okolju,
mogoče sčasoma odpor stopi se,
prijateljstvo med nama spet rodi se –
odpre se cvet še na kamnitem polju.
Še vprašanje: ali je pred 'kot' v 5. vrstici vejica?
Glede izgubljanja kril: ni bilo napisano tako, saj piše, da krila izgubljajo trdnost in moč. A sem spremenila. Ostale možnosti, o katerih sem razmišljala namesto verza "Ko trdnost, moč izgubljajo ti krila":
Če žalost ti je solze izvabila
Ko depresija te je upognila
LP, mcv
Vejica tam, kjer sprašuješ, je, ker stoji pred osebno glagolsko obliko.
Tvoja rešitev s sonetom plus pa je po pričakovanju odlična.
Lp lidija
Lidija, hvala, potem pa kar popravljam.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!