NEUNIČLJIV
Droben, nežen cvet,
v jesenski čas ujet.
Čas ni na njegovi strani.
Nihče ne ščiti ga, ne brani
Samo obstaja ...
Čudovita roža,
rosa jo boža,
sonce jo poljublja.
Nihče ji nič ne obljublja.
Samo dehti ...
Nemo lepoto deli,
nič ne pokaže kaj si želi.
Nič ne pričakuje,
nič ne objokuje.
Samo uživa...
Prav zato je pritegnila mojo pozornost,
ta njena nežna odpornost.
Ker ni vsiljiva,
je le potrpežljiva
in trdoživa.
Sebe odkriva ...
V mrzlo jutro cvet odpre.
Čeprav lahko umre.
Kratek čas le zaživi,
a se ne boji.
Samo biva ...
Vsak trenutek si vzame,
da življenje objame.
Da zares ga v sebi doživi,
nima smisla, da trpi.
Samo cveti ...
lepo Olga,
tvojo pesmi prepoznam z zaprtimi očmi,
ali bolje rečeno, če jo odprem in preberem , ne da bi prej
preveril avtorja
RA.j.
Hvala Rajko za postanek in oziv
Vsak ima svoj slog, ki se ga pisec morda ne zaveda, drugi pa ga prepoznajo.
Lp. Olga
Tudi mene je, ta cvet v mrzlem jutru na sprehodu nagovoril in pobožal srce.
Hvala Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 20. 10. 2024 ob 10:56
- Prebrano 229 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 84.14