
ohranjam skrivnost
da rasporejam misli ki se prerivajo v glavi
v neskončne možnosti ustvarjanja
vrtinčim spomine
da se moje besede razpočijo
kot srebrnina miglajočih bleščic
v čarobnost poezije
ko je navdih v meni
se zazrem v barvni spekter hrepenenja
da kljubujem času odteklega življenja
iz nemirnih sanj polagam ostanke neizrekljivega
na goloto belega papirja
Majda, hvala za tvoje laskave besede, za mojo pesem.
Lp! Žiga Lev
Zahvaljujem se ti Maša za branje moje poezije in za komentarje. Čeprav sem eden od tistih pesnikov, ki menimo da poezija nima pravil, da ima neskončne možnosti izražanja in pesniških oblik, ki so preproste, razumljive, ali pa skrivnostne, abstraktne in težko razumljive. Lahko je napisana s pravili, brez pravil, v rimah in brez rim. Večina mojih pesmi je napisana v prostem verzu brez rim. Zgodi pa se, da se v ne rimani pesmi vrine tudi rima.
Lp! Žiga Lev
Ko se vse kar "se preriva v glavi", ima kam steči, smo lahko zadovoljni! Ko se vse to steka v pesem, v ustvarjanje (v idealni kanal) - še toliko bolje.
Pesem kot rešitev, pesem kot osvoboditev. Čestitke.
LP, Lidija
Lidija hvala za čestitke. Poezija mi ni rešitev ali osvoboditev nečesa, kar bi me obremenjevalo. Poezijo pišem, ker imam potrebo po izražanju. Vsaka beseda, vsak verz poezije je zame način, da se soočim z drugačnim izražanjem, ki odpira nove poglede, da izrazim tisto, kar je včasih težko ubesediti in še težje razumeti.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!