Zakaj se zgodi, da sanjam
in me na tem svetu več ni?
Zakaj se zgodi, da v sanjah
moje telo na nek način lebdi?

Kako to, da ko oči zaprem
in umirim svoje telo,
lahko »iz sebe poletim«
in vidim tudi druge,
ki okoli izgubljeni tavajo?

Ne vem kako se to zgodi,
ampak še vedno čutim veter
še vedno vidim in slišim
le da ne hodim – lebdim,
sem duh nečesa, ampak sem živ.

Vem, da me nihče ne vidi
ne zanimam niti tistih,
ki okoli mene  lebdijo
in iščejo pot iz te zgodbe.

Zakaj znam biti nekje drugje
medtem, ko spim?
Sem zato pesnik,
ker vse to vem?
In lahko seveda to tudi povem?

Mogoče pa sem le izgubljena duša?
Morda sem jaz nenapisana zgodba?
Sprašujem se vedno – Kaj bo potem!?

A kaj vem
morda to že vse
od nekod – neznano
vse vem  ...

Tomaž Jevšenak