Podobno zgodbo sem slišal, ko sem bil še otrok. V greznico, ki je bila pokrita s prhlimi deskami je padla deklica. Kasneje so greznico cementirali. Ko smo kot otroci hodili ali skakali po cementni plošči, so se na nas jezile starejše sosede in nam govorile, če bomo hodili ali skakali po cementi plošči, se bo ta podrla in da bomo umrli, kot je umrla deklica.

Lep pozdrav!

ja, tudi sem slišal še eno ali dve na to temo. 

pozdrav, žiga,

m.

Tudi nas so (na počitnicah) opozarjali na nevarnost, da bi kdo lahko padel v gnojno jamo za štalo.

Verjetno je bilo kar nekaj takih nezgod.

Pesem je vrhunska. Tako optimalno prikriva prizadetost zaradi tragedije. Sonca ne vidiš, jagod ne okušaš, pokop pri črnem lesu.... Na videz vse flegma.

Ker veliki fantje pač ne bi smeli jokati in biti v šoku.

Resnica pa je tema, črnina, ...

... bile so le sprhnele deske ...

življenje nas preizkuša na vsakem koraku, tudi takrat, ko zorijo jagode.

Lp, Caki

Čestitke k še eni pesmi, v kateri spregovoriš o pozabljenih ljudeh,

lp, Ana

hvala, vsem.

lp, m