uročena v mrgolenja

prahu pozabiš

na vsa tista umiranja

v ogledalu

ko si južno od severa

iskala tisoč in eno pot

da bi bosopeta

v hrepenenje ujeta

zaužila tisto pravo

tisto noro življenje

v ukradeni hiši

v koži ranjene živali

si potovala predaleč

v domače in varne samote

mogoče tam nikoli prej

nikoli kasneje

ob čaju s kraljico

ne bi okušala ljubezni

ostala bi zgolj opazovalka

na tisti prazni zlati obali

tisoč in eno potovanje

predaleč tudi zanj

za čarovnikovega vajenca

ki te tam

v osamah

ne bi našel

ker bi pač raje bila

ujeta drugje

v Aličinem kraljestvu

tam na zlati obali

v grehu s sejalcem

besed v oblake

ki rojevajo

popotnike v pokrajine

senc

in urekajo Odiseje

v mrgolenja prahu

tam za odprtimi okni

tam v skušnjavi žute minute

me tulečo z volkovi morda

le najdeš ljubi moj

zbiralec sanj

v mični preobleki

trgovca z dušami

fionapanmor