Skozi gozd
Tišina je zamolkla pesem
starih javorov in bukev.
Potke se vijejo kot misli,
ki jih ne uloviš;
niti ni potrebno,
da bi se ti prsti zataknili v mah,
da bi začutila bistvo gozda.
Hieroglifi na lubju so pripovedke,
ki jih nikoli ne preberem do konca.
Meglice so tam
in ko skoznje posije sonce,
mi zašepetajo sanje
o nekdanjih časih,
ko je bil svet počasnejši,
ko smo poslušali veter
in ne zvočnikov.
Ko smo opazovali veverice
in ne zaslonov.
Spustim se v poltemo,
da bi našla izgubljene koščke,
ki so ostali ujeti v koreninah,
v vonju odpadlega listja po dežju.
A gozd me vedno prehiti.
Ostaja skrivnosten,
odmaknjen, kot bi vedel,
da ga nikoli ne bom zares razumela.
**
Hodim po poti, ki je ne poznam,
listje pod nogami šepeta,
kot bi mi pripovedovalo zgodbe
o času, ki ga ne razumem.
Megla se ovija okoli mene,
mehka, tiha, hladna.
V bližini zaslišim srčni utrip gozda,
morda je veter, morda drevesa,
morda sem jaz sama.
Vsak korak je globlji vdih,
vsak vdih je olajšanje.
Med vejami se skrivajo sence,
a ne vem, če so moje ali gozdne.
Roka se dotakne skorje,
grobe in trde,
ki je kot stara koža svetá.
Čutim pulz zemlje pod stopali,
nežno, komaj zaznavno.
Pomislim, da se bo vse ustavilo –
tukaj, sredi ničesar,
sredi vsega.
Vsaka korenina, vsak list
me vleče globlje vase.
Vem, da sem tu že bila,
a nikoli dokončno –
kot bi bila le senca
med sencami smrek.
In ko stopim ven,
ostane nekaj gozda v meni,
temnega,
kakršnega ne znam ubesediti.
Ali pa sem v njem pustila del sebe,
ali pa sem končno našla,
kar sem iskala.
**
Stopam v gozd,
kjer dih postane tih.
Lubje pod prsti mi govori,
kot bi me poznalo.
Megla me objame,
bukve in kostanji skrivajo zgodbe,
ki jih ne znam prebrati.
Za trenutek
pozabim, kdo sem.
**
Hodim med drevesi,
skorje se dotikajo tiho škripajoč,
kot da me nekdo kliče po imenu.
V krošnjah ščebetajo cipe in sinice,
melodija lebdi skozi polmrak
kot nekaj pozabljenega.
Megla se spusti,
zrak diši po zemlji in mahu,
vsak korak zazveni
kot stara skrivnost.
Veter se zatakne v veje,
pogleda me čez ramo,
kot bi vedel, da sem tu
zaradi njega,
še bolj pa zaradi sebe.
Ko zapustim pot,
mi ostane v prsih
nekaj lahkega,
nekaj, kar bi bilo škoda izpustiti.
Čudovitoooo,
tudi jaz se v gozdu enostavno izgubim -
pa ne dobesedno:
obstanem, voham, čutim, občudujem, pa tudi nabiram in pobiram:
včasih gobo, kostanj, robide, borovnice, jagode, zanimiv kamen, staro korenino
ali del lubja.
Lp pozdrav, gozdni deklici, pošiljam
Marija
Hvala, Marija, veseli me, da se enako počutiš.
LP, mcv
Modricvet, tole brati je pa tako prijetno, tisoč in ena čudovita misel, dosti njih zares izvirne in prvič brane. Zelo, zelo - kako bi rekla - vilinsko! Hvala, ker si nam podarila v branje. Vse dobro želim, Majda.
Hieroglifi na lubju so pripovedke,
ki jih nikoli ne preberem do konca.
Meglice so tam
in ko skoznje posije sonce,
mi zašepetajo sanje
o nekdanjih časih,
ko je bil svet počasnejši,
ko smo poslušali veter
Majda, hvala, veliko mi pomeni tvoj komentar, izgleda, da sem ustvarila natanko to, kar sem želela in tako razumete tudi bralci/bralke.
LP, mcv
Ne bo držalo. Ustvarila si več, kot si želela. Pomisli ne vse, kar se bere med vrsticami, se ne vidi, a začutiš, vidiš, zasanjaš, s pogledom se nasloniš nekam in razmišljaš, ...
Čestitam, draga poetesa!
Majda, seveda se strinjam, vsak bralec lahko interpretira/doživlja vsebino po svoje. Nisem mislila reči, da vsi dojemajo enako.
LPA
MCV, ta kitica je meni vrhunec. Čestitke. Lp, Caki
Stopam v gozd,
kjer dih postane tih.
Lubje pod prsti mi govori,
kot bi me poznalo.
Megla me objame,
bukve in kostanji skrivajo zgodbe,
ki jih ne znam prebrati.
Za trenutek
pozabim, kdo sem.
Tole se mi zdi pa izjemno dobra lirična poglobljenka, samo naslov je malo šibkejši. Še sama ne vem zakaj, morda preveč sam po sebi "izgubljen" ( "delovni" naslov, ki se še išče ...) Po moje bi lahko poskusila najti kaj bolj mehkega, pesmi primernejšega.
LP, Lidija
Vse pohvale!
Lidija, hvala za predlog.
Kako bi zvenel kateri izmed naslednjih naslovov:
Utrip gozda
Skozi gozd
Med koreninami
Vkoreninjena
Izkoreninjena
?
LP, mcv
Vsak ima svoj "okus" ... ampak meni je glede na prej povedano najboljši naslov "Skozi gozd".
LpL
Majda, hvala, tudi tvoj predlog je zelo v redu.
LP, mcv
Ta pesem me je res našla.
Link na prevod: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/182887/kroz_sumu
Čestitam in lep pozdrav!
Jure
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 16. 10. 2024 ob 14:24
- Prebrano 512 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 179.1