Slovenj Gradec je bil topel in sončen, ko sva prihajala. Najprej v čajnico Peč, kjer sta lanska selektorica dr. Alja Adam in pesnica Ana Kumperger predstavili Zatišje po dežju, Anino zbirko, ki je nastala v njunem sodelovanju po lanski uršljanski zmagi. Predstavili sta poti in stranpoti (te so bile še posebej zanimive - koliko različnih naslovov prvenke je bilo v igri!) pri nastajanju zbirke. Zbirka ima štiridelno zgradbo in prek eksistencialnih, ljubezenskih in drugih tem, prepredenih s subtilno družbeno kritiko in humorjem, ki rahlja težke teme, ubeseduje, kar je življenje naplavilo in spralo, kar je ostalo in se okrepilo, zavito med oktobre različnih let. Uživali smo v njunem dialogu in Aninem branju pesmi iz knjige. Uspela sem tudi ujeti naši pesnici, feferonko Marušo in finalistko Evo v Pesem si naravnan objektiv ;)

Klepetanju in kavi je ob 19h sledila osrednja prireditev, ki jo je s slovenjegraškimi gimnazijci že tretje leto režiral Tomo Novosel. Urška je letos je imela 23 let, kot smo bili poučeni z balonastim izveskom. Na začetku prireditve so v raperski maniri uglasbili Marušino Otrok našega časa v Glasbenem društvu Dnevna soba studio, izvedla sta jo Marko Marin NiGht-M in David Razbornik Deyf. Feferon in priznanje ji je podelil predsednik Mentorjeve komisije Matej Krajnc, ki je med drugim dejal: "Pesem Maruše Novosel je dokaz, da tudi empatija lahko udari neusmiljeno z usmiljenjem in izriše portret časa, na videz nenaklonjenega ljubezni."

V okvir žurke so nato gimnazijci umestili zaplesana, odpeta, govorjena, videofilmana izbrana besedila finalistk in finalista, ki jih je za letošnje državno srečanje izbrala državna selektorica mag. Katja Gorečan: Noemi Čop, Tilen Lajevec, Ema Medved, Eva Šubic in Aiko Zakrajšek. Z Gregorjem se udeležujeva Uršk, ker je to pristno vrvenje ustvarjalnosti in domiselnosti, najbolj iskriv in večpredstavnosten način interpretacije literature mladih, kar jih poznava. Katja Gorečan je tehtno, poglobljeno utemeljila izbor uršljanke 2024, ki je postala Aiko Zakrajšek. Katjo je navdušila s poezijo, v kateri "razvija avtonomni, sodoben in izrazito samosvoj feminističen jezik, s katerim brezkompromisno secira različne plati intime in družbe ter hkrati na subtilen način vzporedno izpostavlja neko najčistejšo obliko bivanja in odnosov."

Vse najboljše, so zapeli nastopajoči, sledili so objemi in čestitke in vsi sončni smo potem stali pod arkadami atrija, saj je deževalo. To nas ni motilo - v čajnici je bilo še dovolj prostora za majhna in večja omizja, v katerih smo govorili z besedami o besedah, nikakor ne brez občutij, obujanj spominov, razgrnjanj načrtov ... in mineval je čas in ko smo odhajali, je bilo sveže, bistro, kot je lahko le po dežju ...

Urška nikoli ne razočara. Na še mnoga leta!

 Foto: Ana Porenta