Sledi časa
Gube kot zemljevidi zgodb,
v laseh sivi prameni časa,
telo kot drevo v vetru,
le duša je še vedno živahna.
Leta se zbirajo v kotičkih oči,
počasi, kot reka, ki teče v morje,
a globoko v srcu, kamor čas ne seže,
je mladost še vedno živa, tiha in večna.
Tale je za na steno obesit.
Kako lepa misel in poklon vsem nam, ki že sivimo.
Hvala lepa za besede sladke,
hvala lepa, ljubica — mladenka!
Bila je beseda tvoja sladka,
ah, in vendar bila laž je grenka.
(Dragotin Kette)
Mladenič nejeverni Kette :-)
Jaz pa sem mislila resno.
Punce bi rade bile večno lepe in mladostne. Družba od nas tudi pričakuje in nam vsiljuje neke lepotne standarde.
Potem pa Timy napiše tole pesem.
Na steno obesit! Kot opomnik, da ima vsako obdobje v življenju drugačen tip lepote. Da ne moremo celo življenje izgledati stari 17 let.
Se strinjam, da je pesem lepo razgubana s sledmi časa. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
- 12. 10. 2024 ob 19:20
- Prebrano 228 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 99.4