
dnevi dozorijo
izluščiš jih
poješ peško
nikoli ne veš
kakšen bo nov plod
da le odgrizneš krhelj
in žvečiš vlakna obzorja
srkneš dotik
vidiš ptiča
čeprav ima peruti
ne leti
prečešeš si perje
za kamorkoli že
zoreč
med niansami gnezd
za ure
ki kot kljuni ujed trgajo meso
Vedno se človek še kaj nauči, tako zdaj vem, da je lahko pečka tudi peška.
Lp
enkrat vse mine. preden se to zgodi, ti napišem še eno o luči. komu pa.
lp,
m.
luč
ljubiš me kot svojo luč
greš in govoriš kar hočeš
če prehitim
ne zmoreš niti čez cesto
zdaj veš kaj je ljubezen
greš in govoriš kar hočeš
Med tisoči češnjami, ki se utrujene pripravljajo na zimski sen, se vedno najde tudi taka, ki zacveti jeseni.
Draga moja Pi, po nedeljskem kosilu si privošči kavico med ljudmi, ki jih imaš rada.
Majda
Irena, zelo na kratko si povedala zelo veliko: srkneš dotik in se zaveš minljivosti s primerjavo: kljuvanje ujed v kaznovanega Prometeja s kljuvanjem ur v naš čas sobivanja. Ampak se še ne damo, si upamo in smemo.
Čestitke, lp, Caki
Brezno :)
peška pobere pečko
pečka spotakne peško
Dragi miko, najlepša hvala.
Zdaj veš, kaj je ljubezen,
ni sebičnost pobožati sebe,
imeti vrt, kjer rasteš v tišini,
ni ljubezen,
ko se polagaš v mlake,
da na čevljih ni blata,
zdaj lahko rečeš karkoli,
a zdaj veš, kdaj je treba molčati.
Draga Majda, se res cveti tudi v zelo čudnem vremenu.
In kavo smo tudi imeli množično - včeraj. :)
Hvala za lepe misli.
Objem
pi
Dragi Caki, hvala za najdene peške :)
Še dobro, da Prometeju ponoči spet zrastejo jetra in se lahko kljuvanje ur nadaljuje.
LPI
Čestitke k pesmi o ponavljajočem se minevanju ... Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!