
ravno sem bral
nekdo je dočakal 125 let
mislim si
kaj bi toliko časa na svetu
pil čaj?
hranim svojega črnega psa
depresiven sem
v mojem gozdu je medved
razlagam mu svobodo
in demokracijo
dokler ne odide
na noč prehodi
50 km
zakaj je na svetu
da bi hodil?
odlepim se v nirvano
blažen
ničesar ne pogrešam
toda nekaj sem pozabil
vrnem se
od retorike duhovnov
bruham
pokličem medveda nazaj
in pravi
tokrat gremo do konca
tokrat gremo do konca
vidiš
sončen dan je
v meni pa ni sonca
končno si privoščim
tisti čudežni čaj
Medveda na čaj povabit (limonco pa med pa rumčka not).
Sebe pa z medvedom na tistih 50km.
V dobri družbi cajt hitreje mine. 125 let bo mimo kot bi mignil, čaj se pa še niti ohladil ne bo tačas.
hoj, Maša. dobra volja je najbolja.
lep pozdrav,
m.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!