Lagala bi dragi

 če bi dejala

da sonce mi sveti vse dolge dni

in ne morem

 dragi

 žalost sprejeti

da tvoje srce tudi trpi

Me potka vodila je daleč od tebe

pozabila sem na srečen dom

tolažila sem se

 pozabil si mene

zdaj pa v srcu poraja se dvom

Solze polzijo po licu mojem

ko mi premalo iskric deliš

ranile so te besede moje

mogoče ljubezni si več ne želiš

Vse tvoje misli bi rada poznala

da bi lahko tolažila te

potko najlepšo bi zate iskala

na njej bi bil prostor tudi za me

Pa solze mi tečejo in zopet se zgubljam

ker ni več nasmeha na ustih tvojih

mogoče ne čutiš

 da te poljubljam

mogoče več rok ne maraš mojih

Bom tukaj ostala

in gledala te

spomine obujala na davne dni srečne

ko sva z vsem srcem ljubila se

Milena