
Narava zadržuje dih,
sivi oblaki grozijo v tišini.
Ulice se svetijo prazne,
kot da je vsak korak odveč.
Mraz ne vpraša, le pride,
zavleče se v kožo in misli
in košček svetlobe obvisi
na zadnji veji jesenskega dne.
In nosi težko prisluženo siesto. Odpravljajo se spat.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!