(POD)KUPLJENA PODOKNICA
Poslušala sem tiho drobno ptičko,
me božalo je njeno ljubko petje,
razlegalo se čez cvetoče je poletje,
ko sedla je na okensko poličko.
Zdaj išče v mrzlih dnevih si zavetje.
Bi njeno petje dala v stekleničko,
si vsak dan ga postregla eno žličko,
namesto sonca pila njeno gretje.
Je glad ohromil glasbo mlade ptice,
nesrečna v vojno vstopa, se prepira,
četudi se ji borba res upira,
brez hrane v njenem so drobovju špice.
Odmeva iz grmovja ščebetanje,
spreminja spev se v boj, kričeče vriske.
Izrinja hlad to lepo petje v piske,
razgrajanje le hrane še iskanje.
V telescu malem lakote brenčanje.
Privàbila sem njene spet obiske,
na oknu zrnje zdaj je spev iz stiske,
da zbuja z jutrom petje me nekdanje.
Živjo
po obroku jutranje tišine
v naslonjaču meditacije,
krenem v mrzle strmine
kjer kostanj že rodi skomine,
užijem še to porcijo tišine,
vmes so ptice rez sredi praznine,
potem pa ob zapečku
moje odgovorno delo,
kot ponavadi lektorsko
te opomnim na
drobovju
pa lepo bodi, ker to zraven (pesmi ptice) sodi
RA.j.
Ja, očitno V se je med veje skril, hvala, da si opazil in lektorsko svoje delo izrazil.
Pozdravček in hvala.
Olga
Lepa podoknica in domiselna
Podkupljeni trubadurček
S trebuhom za kruhom
Ooo, ja hrana je potreba in spodbuda...
Lp. Olga
In ko živalica pride zobat tako blizu. To je lep obisk in doživetje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 08. 10. 2024 ob 08:20
- Prebrano 188 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 118.3