Nizi
če sem pecelj
so listi na njem kot ljubljeni ljudje
ki morajo s svojim vetrom
nič več dovolj močan
da bi jih dvigal
lomiš se v jesen
na majavih koreninah loviš oslabelo sonce
segaš po lepoti zahodov in vzhodov
kot molivka po jagodah rožnega venca
če sem deblo
so veje na njem kot ljubljeni
ki se posadijo v drevesa
Če je "pecelj" popkovnica, je (podobno) ko jo odrežejo, da se lahko vdihnem na svet,
ko se izdihnem iz sveta, pa se odreže popkovnica "srebrne niti."
Tako se vrstijo "Nizi" inkarnacij.
No, tako vidim jaz...
Naj bo deblo. Krepko in hranljivo.
Tvoje ideje so vedno unikat. Berljive. Posebne.
Irena,
lepa pesem, še ena v tvojem "nizu". :)
Lep pozdrav, Dejan
Ves čas se veje razraščajo in vedno znova se olistimo. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Svit, ja, tako se vrti, pozablja, odhaja, prihaja ...
Hvala
lpi
Hvala, draga Maša, ja, naj bo deblo, ali pa vsaj štor ;)
Objem
pi
Hvala, Dejan, saj veš, veje morajo postati samostojna drevesa in ptiči odleteti iz gnezda, malo boli, malo je lahkotneje, da le vsi rastemo.
lpi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 07. 10. 2024 ob 14:00
- Prebrano 525 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 276.79