Nikjer ni več zvezd in sonca ne

nikjer ni nikogar da smeje se

da roko poda mi in pelje me

med polja zelena in travnike

Bodo snežinke kdaj padale

v kosih na moje mrzle roke

bo me kdaj mraz ledeni ovil

zvok pesmi pa z jutrom ranim zbudil

Morda pa ostalo bo pusto vse

nikogar da v moje oči se zazre

vode ledene nikjer več ne bo

potoki usahnili in morje odšlo

Narava je vzela kar ljubila sem

kar sem iskala z vsakim dnem

vse je odšlo za zmeraj proč

ostala samo je temna noč

Milena