
poletje na tajskem
kot se ga spominja andaluzijski pes
se je zgostilo v velikansko kapljo
bleščečega semena
ki se je razlilo po razmočenih riževih terasah
kako zelenih kako zelenih
dišalo je
po sinu človeka ki se je prevažal v tintniku
in si izmišljeval ode elektrifikaciji
bilo je grenko kot dobro prežvečeno seme kininovca
in trpko kot življenje enonogega krmarja rikše
ki svoje tegobe lajša s palmovim vinom
in jih začini z epskimi glavoboli
ki sledijo prepitim nočem
v katerih se je s skirojem poganjal
za hihitajočimi lepoticami v veščastih ogrinjalih
ki jim je s težavo določil starost ali spol
s pomočjo telefonske aplikacije pa dokaj natančno
lokacijo
nemi in gluhi sledimo nareku rok z zahoda
Težek križ. Težek kruh. Izviri zahodne blaginje.
Ne vem če so stvari res tako črno bele, Izoren problem je prej v nenasitnosti opice, ki misli, da razmišlja.
komentar sem vezala na naslov pesmi
drugače pa je menda vse prav, tako kot je, ker je ta svet zato, da je, kot je
iluzorno je pričakovati kaj drugega , vsaj tu in zdaj, morda kdaj drugič :) samo ne nocoj :)
Zanimiv kontekst in kljub zajetni količini oziralnih zaimkov glavno pride na koncu ;) čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!