Hodim po dežju z mokrim obrazom

ko veter mi biča obraz

v srcu borim se s krutim porazom

ki je zajel me kot največji plaz

Na glavi baretka pokriva lase

v srcu globoka je rana

to zvedeti nikdar nihče ne sme

da sredi dežja bila je zadana

Še vedno je skrita v srcu mojem

še vedno me peče in močno boli

 vidim srečo na licu tvojem

a duša moja od spominov beži

Ko bliska z neba in grom zadoni

se nekaj v meni premakne

takrat me v duši močno zaboli

ker se me tvoja toplina dotakne

Pa skrivam pred svetom in skrivam pred tabo

resnice nikoli spoznati ne smeš

prosim boga naj te zagrne v pozabo

kot potke zelene ko izpira jih dež

Premrzla se duša naj znova ogreje

da čutil boš ti kot čutim jaz

da sredi deževja se sonce nasmeje

in da zgubi se moj kruti poraz

Milena