ni te treba iskati,
odhajaš in se vračaš,
ko te je najmanj treba,
ko te čakam do potankosti
izdelam načrte, pripravim orožje...
a, ko si tu
razoroženo in zbegano
obstanem in si rečem,
revolucije ne bo ,
lačno se privijem ob tvoje telo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!