uzrtje
poslušam
kot da smo zbor ptic
govorim ti
pij
odžejaj se
pa ne prosiš
sredi blagih pesmi
neupogljiv je tilnik
govorimo kar vidimo
začarani v cvet minljivosti
in vsak odhaja sam v svojo zimo
ko zapuščam sebe žejnih ust
kličem
in ničesar nimaš dati
kot prazno strugo reke
me pozabiš
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 28. 09. 2024 ob 02:58
- Prebrano 144 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 64.04
