pismo s straže
smrt na bojnem polju
je opevana zato
ker si premagal
sebe
in smrt je cvet
ki ga rodi ves boj
za tem ni ničesar
ko si premagal sebe
je biti
biti mrtev
zmaga je poraz
in grobovi govorijo
ni zaman
v tej temi
te čakam
z okusom miru v ustih
ko si premagal sebe..... z okusom miru v ustih......
to je to!
ja, to sem mislil, ne kot zagovor vojne. na boj v nas samih.
hvala, tuskulum,
lp, m
in tudi kot vojaki, smo v mojih časih bili zgolj varuhi miru in nikakršna osvajalna armada. potem pa se je vse spridilo. tisti, ki vedo, vedo zakaj.
lp
Odslužil sem v Titejevi gardi v BG, na Dedinju.
V enem letu smo bili na straži po en teden, 3 ure in 6 ur fraj,
pa še dajali smo počast, spomnim se takrat smo stali
pred Ben Belo...
Jedno vrijeme, jedna ideologija, jedna slika svijeta; svekoliko vrijeme: nemoć ljudska spram uzburkanog, nesređenog, nesvršenog svijeta u nama i onkraj nas...
U užoj slici - značajni potezi olovkom, u široj slici - topimo se bez Pomoći...
Zadovoljstvo mi je i užitak ulaziti u pitanja i putanju versi, u uzdah i zov duha. Ljudskog.
Pozdrav,
mp
bogi ben bela. menda je tudi on doživel udar. ne poznam pa pobliže te zgodbe. ko je bil alžir še kolonija, se je tudi eden "naših", rimbaud, podal na srečelov tja. žalostno se je končalo. kot večina stvari.
lp
hvala, mirko. samo mali obrat v logiki. bil pa sem v bližini človeka ob katerem sem zaznal mir in se začudil. nekaj je takih.
podobno kot v mojstru in margareti, pilata v prisotnosti jezusa neha boleti glava. več ne smem.
lep pozdrav,
m.
pardon, Svit, ravno berem, da v alžirijo ne, na vse druge konce in kraje pa. opustil je pesmi in trgoval s sužnji. patron.
Boj s seboj. Navznoter, ko je neviden. Ko nihče ne ve, ker se na ven pač ne vidi. Ko zmagaš šele, ko izgubiš.
Naporna, a odrešilna bitka.
Odlično povedano.
Miko, zaključek pesmi je vrhunski. Mir!
Lp, Caki
Mrtvi pišejo skozi nas in vse je lahko prispodoba ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
