ZAVIDANJE
Z zadnjim členom verige
priklenjena k praznim jaslim,
brez ene same kaplje
mleka v vimenu,
s krvavimi očmi gleda
svoje samopovrženo tele
zavidajoč oplojevalcu,
ki so ga zjutraj odpeljali
v klavnico k zakolu.
vedno znova se vračam k tej pesmi - koliko boličine kriči iz nje in koliko prikritega (neizmukanega) vpije
bom še jaz eno primukal. nekaj dobrega je v vsem skupaj. kup človeškega dreka, ki smrdi do nebes.
Mislim, da je odveč beseda "samopovrženo", kaj meniš?
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Hovk
- 23. 09. 2024 ob 16:06
- Prebrano 245 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 52.76