
(2024)
vsako noč
ko n sanja
svoje peklenske sanje
mu na obraz padejo
temne sence
kakor brčice
ko se n zjutraj
pogleda v ogledalo
se podoba n
vanj odbije v podobi h
nato n po podobi h
prepiše čistorasni ukaz
prejšnjega dneva
v nov dan
šele nato si n
obrije senčne brčice
da njegova zunanja podoba
ne spominja več na h
in se čez nedolžno čistino
modre zvezde
nasuje obrita črnina
v nekakšen
skrotovičen križec
še preden si n
umije roke
vendar v deželi g
nihče ne prebere
ukaza nekega n
otrokom
preden jih
tisti dan
pobijejo
n-etanjahu, h-amas, g-aza.
Prvemu je nekoč oni z brčicami njegove prednike hotel izbrisati iz obličja Zemlje,
drugi se krčevito brani pred genocidom,
tretji pa so vrženi na tnalo
žrtvovanja.
Čestitke za zapisano.
Bravo Jošt, ker nisi uporabil imena,
ker si n ne zasluži biti izgovorjen.
No, če pa je bilo iz previdnosti (ki je mati modrosti)
, da te ne bi likvidiral mosad, te tudi povsem razumem.
lp RA.j.
In MGL se je vznemirila ob branju.
Brčice in ogledalo. Otroci brez obojega.
Močna beseda.
Imena so resnično povsem nepotrebna, ker se zaseže, zapre in s tem omeji pesem le v konkreten čas in prostor samo med neke osebke.
Lp, vsem!
Milan Ž. - Jošt Š.
❤️ na pravem mestu, za zapis nečesa, o čemer se javno ne govori, je pa dejstvo.
Lp, Marija
In lahko bi celo uporabil druge črke ... pesem deluje, kot praviš, tudi brez imen (preštevilni primeri to dokazujejo), čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!