O, lepo tole Svit. 

Lp, Marija

Me veseli, Marija, hvala.

vrelec zna biti ekstatičen. mir pa je gotovo najvišja vrednota, tako v nas, kot zunaj nas. 

ekstazo zna doživeti že otrok, ki je drugačna od vseh naših predstav. recimo da je spoznanje, ki sploh ni vezano na religiozno besedišče. in v tem je čar. kasneje to doživetje poskušamo spraviti na komunikativno raven, ker družba ne dopušca, da bi sledili sebi. vsi naši instinkti so samoohranitveni, to sem spoznal že zelo zgodaj. vsakdo zagovarja svoj prav in lepi oznake na tisto kar ne zagovarja sebe, temveč hoče sebe dati, se izročiti. seveda lahko to stori samo s simbolnim dejanjem. potem je tudi z mirom težje. rad bi ugodil drugim, moraš pa poslušati sebe. 

zasledovanje besed bolj malo koristi. niti volja ne vem koliko koristi, ker pred nami in v nas je čudež bivanja, kar pozabimo, ko si iz vseh mogočih informacij poskušamo ustvariti sodbo. naposled verjamemo, da bomo spoznali resnico, ki  že je "v nas in zunaj nas". ko pa pa pogledam vase, tam ni ničesar in zato je prazno tudi nebo. 

razdeljen na jaz, boga, višji jaz, zavest, snov, ne bom nikdar spoznal resnice ki sem. z nobeno metodo.

moje skromno mnenje.

lp, Svit, 

midva sva itak eno,

m.

Deljenje dobrin za dobrobit tudi tistih, ki imajo manj, je vedno dobrodošlo,

deljenje na te ali one, pa nujno prinaša nesoglasja, le ko pri sebi najdem,
oziroma vzpostavim stanje razumevanj, lahko različno, oziroma
nedeljivo, povežem s sintezo nenavezanosti. Ja,
"midva sva itak eno."

ali bomo kdaj eden drugemu mir, eden drugemu vrelec ... pa to je spet zanka, da mora m postati, kar že je. obremeniti nekoga, ki je verjetno že v nekakšni stiski, še s tem, da mora postati npr. razsvetljen, ker mu bo potem boljše je laž.

kdor hodi po poteh samo-volje, se ne bo nikdar spremenil, nikdar spoznal. kaj? da v svoji maškaradi ni nič več kot kdorkoli drug. 

rodili smo se v ta svet, ampak svet ni nikdar vstopil v nas. in če me nekdo prosi, od rojstva sem slep ..., bo spregledal, če boš mu rekel, kaj boš dal v zameno za svojo dušo, ali pa gluhemu, jaz sem to, človek, brat.

se mu bodo odprle duhovne oči?

v množici glasov, koga naj še revež posluša. za nosom gre, za denarjem, za knjigami, kakor mora.

ali pa najslabše, z opranimi možgani, pobarva cel svet v črno, ker verjame, da tako mora biti.

preveč imam za povedati. sem na tako visoki stopnji, da grem z budo na pivo. nekaj je nervozen ...

brez zamere,Svit,

lp

Nimam kaj zameriti, miko;
povedal si in jaz sem

prebral. Bodi
dobro.

Naj vsaka puščava najde svoj vrelec miru.

Naj bo tvoj za vzgled.

Lepo.

Maša,
naj bo tako.

Mir!

Naj bo Mir