V starinski postélji je Minka ležala,

po kamrici tihi se razgledovala,

na stropu iskala namišljene like,

po podu lesenem že znane oblike.

Skozi okno je luna bledo sijala,

v kotu temačnem omara je stala.

Po stenah okrog so podobe visele,

za deklico Minko velik čar so imele.

Angeli božji s svetlečimi krili,

z nasmehom so nemim ji govorili,

sveta družina, Mati resna in blaga,

se k Jezusu sklanja, ki mirno spava.

Nad njeno postéljo križ je črviv,

Bogec na njem ves krvav, komaj živ.

Na nočni omarici romarska slika,

s Svetih Višarij in še dva svetnika...

Podobe za babico so dragocne

zato tudi zanjo nadvse so pomembne.

Odkar se spominja v kamri visijo,

tih blagoslov vsem domačim delijo.

tolminka