Ko razmišljam "da sem ustvarjen" ugotavljam, da vendar nisem klon,

kajti odkriti moram kdo je tvorec in kje je. Ker mi je dana
svoboda izbire sam odločam kako bo z menoj,
sklepam, da le z odgovornostjo za svoja
početja odkrivam, da je vse kar iščem
v moji temi. 

hvala, Svit. mislim, da ker smo razdeljeni, tako tudi vidimo stvarnost. z izjemo materialističnega monizma, kjer je zavest izključno produkt materije. drugače nam stvar beži v dvoje, tvarno in nesnovno substanco. vsaj jaz, ne morem misliti ločeno narave in boga. zato pravim absolutna narava, ki je poosebljena v kristusu, ki mi je tudi dokaz za bivanje božje. on ni "sestavljen", spet po moji prosti presoji, iz dveh narav, temveč je ena narava, katere bitje je  ljubezen. tako "razodet" bi mogel biti vse in vsako bivakoče, tudi prvomajski nagelj. (kaj je potem z osebo?) vendar, kot sam govori, bog je duhovno počelo, duh. 

tudi zanj velja, da ni sestavljen. kar ponovno odpre vprašanje, kako duh ustvari snov. nekoliko se protislovje ublaži v besedi življenje.

beseda in stvar, ki si stojita nasproti, sta življenje. oboje je v njem zaobseženo. zato človek lahko reče, bog je moje življenje in potem tudi, moja pesem je moje življenje. seveda gre stvar naprej, kje se sploh "vplete" neskončnost, kaj je večno življenje, kjer z golo logiko vedno capljamo odzadaj. šele škof naj bi bil tisti, ki zmore religiozne objekte zreti kot simbole. in naprej. zrenje, torej. svoboda brez odgovornosti, pa bi bilo preprosto, kot svoboden delam kar hočem. popolna odsotnost etike.

seveda, tudi materializem ni povsem od muh, ker se je poskušal utemeljiti v etiki dela. delo je ustvarilo človeka, ali pa adorno, absolutni duh je družbeno delo. 

nekako je treba zarobiti. ne vidim boljšega kot krista, tesarja ali kamnoseka, (še ni gotovo), osebe, v kateri se razodetje ne izključuje.

hvala, za pozornost,

lep pozdrav,

m.

Hvala za izčrpen odziv.

Lijepa duhovna poezija, miko. 

Laka noć i moj pozdrav, Katica  

lahko noč, Katica.