Zasidrala s pogledom si se v mojem srcu,
na nebu čipke veter plete spet v oblake,
oči nebeško modre so me uklenile,
v trenutku bil sem tvojega srca ujetnik.

Objemal sem te vsak dan pod oboki,
z neba so z odobravanjem gledali bogovi.
Vse bolj sem videl luč prihodnosti v tebi,
a jaz želel sem le, da bi me imela rada.

Ko sonce je predrlo skozi meglo,
visoko pesem čul sem od viharjev,
topil sem se, ko mene si se dotaknila.

Nians ljubezni več ne razlikujem,
kot nakovalo sem, na njem ljubezen nekdo kuje,
potopljen s poljubom sem v vodnjak ljubezni.

Tomaž Jevšenak