Tam v obzorju zlatem pšenično klasje je valovilo,

 na zemlji trdi svetleče zrno spet enkrat je rodilo,

čas grenak-čas zlatan, na zemlji trdi vse se enkrat je rodilo,

pšenično klasje v zvezdah svetlih svoj obraz je skrilo, nežen objem ovit tako je v zlato svilo,

samo nasmeh greje nas in nam tiho govori :

»V srcu naj se vse veseli in vse naj hrepeni, ko svetleči klas v obzorju zlatem nežno valovi,

tam med svetlečimi zvezdami nihče ne govori,

le ljubezen tiha nas vkup drži

in pšenično klasje vzvalovi, življenja svojega se veseli ...«

francitraven