
Zvoki kitare in violine
so se razplesali v njej
v raznobarvne tančice.
Začutila je pogled.
Na hrbtu.
Obrnila se je.
Njene temne oči so bile polne svetlobe.
Ni odmaknil pogleda.
Vedel je, da je bila na izviru,
da je pila odseve tisočletji
in jih zgostila v dolg požirek.
V nasmeh,
ki je bil skrivnostnejši
od slavnega nasmeha gospe Lize.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!