vera

kam so odletele lastovke dobri bog

ali pa ti ki vztrajaš pri bogu

povej

stiskale so se ena ob drugo

da bi se ogrele

niso želele umreti

vidim

bog ni ideja

ta ne more odgovoriti

bog niso oblaki

ne sonce ki se je skrilo

 

božji dan

kako naj ga izmerijo naši trenutki

vse potuje v krogih

vse umre na poti

 

večnost

še slavimo večnost

zazrti v nesmrtnost

a drobne ptice omahnejo v smrt

in ni jih moč povzdigniti

 

ohladi se srce

izgine vera

a mogle so

mogle so živeti v srcu

 

naprej

čez vso žalobno mejo

in skozi ta železna vrata

nemogoče

 

 

 

miko

Katica Badovinac

Poslano:
18. 09. 2024 ob 23:09

Zanimljiva pjesma, daje razmišljati.

Lp, Katica

Zastavica

miko

Poslano:
18. 09. 2024 ob 23:48

pozdrav, Katica. me veseli, da mi še slediš. trudim se razlikovati wishfull thinking od stvarnosti. vendar se problem vere in verovanja prične nekje tukaj, z besedo nemogoče. v kaj verovati (vsaj v krščanstvu), mislim, da stvar dobro poznaš sama. vprašanja sem si postavljal preprosto kar sem le mogel in stvar se je zaključila prav s to besedo.

vse ti prepuščam v presojo.

hvala za postanek

in lepo noč ti želim,

m.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

miko
Napisal/a: miko

Pesmi

  • 18. 09. 2024 ob 00:38
  • Prebrano 170 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 109.2

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!