
kam so odletele lastovke dobri bog
ali pa ti ki vztrajaš pri bogu
povej
stiskale so se ena ob drugo
da bi se ogrele
niso želele umreti
vidim
bog ni ideja
ta ne more odgovoriti
bog niso oblaki
ne sonce ki se je skrilo
božji dan
kako naj ga izmerijo naši trenutki
vse potuje v krogih
vse umre na poti
večnost
še slavimo večnost
zazrti v nesmrtnost
a drobne ptice omahnejo v smrt
in ni jih moč povzdigniti
ohladi se srce
izgine vera
a mogle so
mogle so živeti v srcu
naprej
čez vso žalobno mejo
in skozi ta železna vrata
nemogoče
Zanimljiva pjesma, daje razmišljati.
Lp, Katica
pozdrav, Katica. me veseli, da mi še slediš. trudim se razlikovati wishfull thinking od stvarnosti. vendar se problem vere in verovanja prične nekje tukaj, z besedo nemogoče. v kaj verovati (vsaj v krščanstvu), mislim, da stvar dobro poznaš sama. vprašanja sem si postavljal preprosto kar sem le mogel in stvar se je zaključila prav s to besedo.
vse ti prepuščam v presojo.
hvala za postanek
in lepo noč ti želim,
m.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!