Sebičnež
Odkrili so mi nekaj na možganih.
Sumijo na tumor.
Mi poveš, ko te začuda ne morem spraviti v smeh s svojimi otročarijami, ki ti popestrijo dan v službi.
Gledaš me v pričakovanju, da bom izrekel čudežne besede in te z njimi rešil.
A tokrat ostanem brez njih.
Floskule, kot so vse bo vredu, drži se, ne skrbi, mi grejo na kozlanje.
Mislim le na to, da si stara sedemindvajset in da živiš povsem nasprotno, kot je živela Janis Joplin.
Kako je potem možno?
Prebereš mojo neizrečeno zadrego in ti z nadaljevanjem rešiš mene.
Mogoče bom zapustila Jakoba. Nočem, da me gleda napihnjeno od tablet, na pol slepo in nepokretno.
Moj prvi instinkt je sebičen.
Lahko prideš k meni!
Na srečo se zadržim.
Tudi drugi ni nič kaj manj egoističen.
Rad bi te samo objel, ti povedal, da bom prodal dušo hudiču, da me pomanjša toliko, da ti bom zlezel v uho in ubil ta tumor.
Tako ti bodo na naslednjem pregledu v glavi našli le mene.
Odlična.Res je.
Izvrstna večplastna emotivna pesem, zelo silovita, a želi ostati nežna. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Črni Kos
- 17. 09. 2024 ob 19:59
- Prebrano 445 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 249.63