
Poklanjala sem mu vse kar je želel
sonce in luno in zvezde sijoče
želela sem
da bi z mano začel
nove poti čez polja in reke deroče
Pa je odganjal moje srce
dolgo ga lomil in končno pohodil
ni vedel
da se življenje novo začne
takrat ko zaveš se
v temi si blodil
Pred njim in svetom solze sem skrila
ki so me ubijale dan za nočjo
na glas od bolečine krute sem vpila
ko objel me je drugi s svojo močjo
Žalostno lice sem mu podarila
in srce
ki je še zmeraj jokalo
v naročju njegovem sem se skrila
tu je srce nekaj iskalo
Našla polno sijajnih sem zvezdic
našla sem polja in reke deroče
srce je zastalo od prekrasnih pesmic
od sonca in žarkov
ki grejejo vroče
Na njegovem srcu sem se spočila
žalost in kruto resnico zavrgla
da sem nekoč z vsem srcem ljubila
a zdaj so se nova vrata odprla
Zdaj greje me sonce in veter pihlja
čez polja širna se midva podiva
ko roso mi pije in šepeta
da v raju neskončnem živiva
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!