
Na svet pridem ko vdihnem in odidem ko izdihnem,
v meddihih inkarnacij se nizajo počitnice,
a dokler spomin ne vstane od mrtvih
me je strah.
Potrebno je opolnomočenje ljudi, če želimo boljši svet.
Lp!
Ko prevzamem odgovornost za svoja početja,
podajam "opolnomočenja" soljudem,
ne da bi se vmešaval v njihovo
svobodo izbire.
Bodi dobro, tuskulum.
Tudi jaz verjamem da je nekaj potem... Lp, Drago
Zdravo, Drago,
menim da imaš dobro slutnjo.
Hvala za dotik.
Od vdiha do vdiha. Od etape do etape. Vmes pa, kot praviš, malo počitnic.
Bogata misel.
O strahu pa bi znala tudi jaz marsikatero primakniti, na žalost tudi o paniki in anksioznosti.
Še dobro, da je strahec znotraj votel in zunaj enak nič. Drugače bi bilo dosti težje.
OJ, Maša, ker je mnogo reči, ki me zanimajo, ali pa se jih otepam
v moji temi, se hočem nočem spoprijemam in soočam,
če hočem napredovati je najbolje da zmagam sebe,
druge pa več ali manj pustim pri miru.
Hvala za pristop.
Ja, se strinjam.
Treba je delati na sebi. Na sebi in to dobronamerno, brez ovinkov levo, desno ------->
... pa bo družba takoj opolnomočena.
Lp, Marija
OJ, Marija, poleg delovnih obveznosti za preživetje
se je koristno ukvarjati, oziroma odkrivati
svoje potenciale, kajti v njih se
skriva kar je dobro odkriti.
Hvala za pristop.
Lepo povedano, Svit, mi je všeč
Lep pozdrav, Dejan
Svit, zanimljiva crtica. Čovjek treba raditi na sebi dok je živ, a i učiti. Možda ostavi nešto pozitivno iza sebe onima koji ostaju.
Lp, Katica
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!