Zdi se, kot da nekdo

nasul je vso ljubezen živalim v oči,

v srca, v tačke, v gobčke, v srčke…

Zdi se, kot da nas imajo za svetnike-nas ljudi.

Tako čisti kot rosa na cvetu,

tako topli kot sonce v naletu čez goro.

Zdi se, kot da vso ljubezen so prejeli,

da bi nam veliko več nazaj vrnili.

A mi…

Kot da ne bi nikoli videli teh oči,

kot da ne bi slišali te glasove ljubezni,

te tačke, te smrčke, te repke…

jih lovimo, jih podimo,

in na koncu pristanejo v človeškem loncu.

Verjeli so nam.

In nam vedno bodo.

Te tačke polne pristne ljubezni.

Barby