Na robu
Jutro je pravo,
ko mu sonce zbuja molčeče dimnike
na praznih strehah pozabljenih balad.
Jutro je pravo,
ko natočim prvo kavo
in zrem vanjo, da bi jo videl …
Večer je pravi,
ko mu luna obsije suho listje
na starem mestu padajoče jeseni.
Večer je pravi,
ko ga dočakam na profilu
in zrem vanj, da bi jo videl …
Med jutrom in večerom
pa je samo črtica,
ki lebdi kot žarek v naročju …
kot, da spet diši po tisti dobri kavi
v okrušeni skodelici brez podstavka,
v njej sva kot črna usedlina,
na mizo razgrnjena prerokovalca,
ki iščeta rdečo, tam nekje na robu,
kjer noč počiva. Ne motiva ji spanca!
Nekaj topline iz črtice med včeraj in danes v malo spremenjeni vsebini še ne oddaljene pesmi.
pa je samo črtica"
Na nagrobniku pa je (tudi) le črtica med rojstvom in smrtjo,
je rekel Balašević.
Ja, Svit, res je, spomnim se tega, da je med letnicama na spomeniku samo kratka črtica, naše življenje. Zato žívimo ga na polno. Hvala za postanek.
Lp, Caki
.jpg "Nada")
Čudoviti verzi, ki jih osebno razumem in doživljam!
Nada, hvala za dotik, razumevanje in vživljanje v verze, me veseli.
Lp, Caki
ko natočim prvo kavo ...
Črtica, ja tako je to, bo že držalo,
... ker imamo jutro in večer in vse,tisto vmes
... in hrepenenje.
Lepa!
Lp, Marija
Dejan, velja, da se vse Dobro začne z dobro kavo ...
Naj nam traja. Lp, Caki
Marija, hvala za tako lep komentar, še posebej črtica se nas vseh dotika.
Uživaj, lp, Caki.
Caki, vrlo lijepi, topli i romantični stihovi. A kavica je odlična.
"Jutro je pravo,
kad sunce probudi svoje tihe dimnjake
na praznim krovovima zaboravljenih balada."
Budi dobro i lp, Katica
Katica, hvala za izpostavljene verze ki v tvojem prevodu tako lepo zvenijo.
Vse dobro želim in te lepo pozdravljam. Caki
Tudi mene se je pesem dotaknila, morda bi le v prvi in drugi kitici izbrisala del, ki nekako zmanjša moč prej povedanemu:
Na robu
Jutro je pravo,
ko mu sonce zbuja molčeče dimnike
na praznih strehah pozabljenih balad.
Jutro je pravo,
ko natočim prvo kavo
in zrem vanjo, da bi jo videl …videl in doživel
spet tisto davnino,
ki vsa boljša je kot staro vino.
Večer je pravi,
ko mu luna obsije suho listje
na starem mestu padajoče jeseni.
Večer je pravi,
ko ga dočakam na profilu
in zrem vanj, da bi jo videl …videl in doživel
spet tisto ranino,
ki bi ostala in ne šla mimo.
Med jutrom in večerom
pa je samo črtica,
ki lebdi kot žarek v naročju …
kot, da spet diši po tisti dobri kavi
v okrušeni skodelici brez podstavka,
v njej sva kot črna usedlina,
na mizo razgrnjena prerokovalca,
ki iščeta rdečo, tam nekje na robu,
kjer noč počiva. Ne motiva ji spanca!
Kaj meniš?
Lp, Ana
Ana, hvala, predlog ima pravo težo, saj naredi pesem bolj skrivnostno in stopnjevalno, da se potem na koncu razgali v bralčevo domišljijo.
Lp Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
- 12. 09. 2024 ob 17:03
- Prebrano 591 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 244.62