KAKO BI LEPO BILO...
Kako bi oba drug ob drugem ležala,
držanje za roke bi vse pomenilo.
Kako bi sproščeno se šalam smejala,
še enkrat ugibala, a se je rés nama zgodilo...
Kako bi lepo bilo če oba bi si dala,
majhne pozornosti, vsak dan vse do konca.
Kako bi se v srečne sanje podala,
zbudila brezskrbno, brez stresnega zvonca.
Kako bi ljubila se vedno in zmeraj,
ne le v postelji... v dušah spojena.
Kako bi te rad poznal, ne le od včeraj...
Pot k tebi bila je že leta narejena.
Romantična. Takšna, za žensko dušo.
Za tapravo podoknico je. Nežna in všečna, lepo jo je brati.
Hvala Maša, prav za posebno žensko dušo je bila napisana...
Tako lepe pesmi že dolgo časa nisem prebrala. Res ti seže do srca....
Lp, MILENA
Komentiranje je zaprto!