
Prav rada imam leto, tako je otipljivo.
V brezčasni uri dleto, umirjeno, vodljivo.
Si mesecev vso četo podaja, zdaj igrivo
in drugič spet napeto. Zdaj pisano. Zdaj sivo.
Prav rada imam leto, plešoče, neminljivo,
Ko spi, ko vleče dreto, ko skače razburljivo.
In v dolgčas ni ujeto, ni v Monotonu tkivo,
a vendar plete vpeto se v koledar. Predivo.
Prav rada imam leto, vsak dan je pesem druga,
drugače je odpeto, ko boža zrak odjuga;
in v zimski Menuetto, uspavana je struga
vsakdana. Opereto poletje žge. Usluga
je sapica, ki 'zgreto vročino spiha. Žuga
pa v vihri veter vneto, ko rjove, ruši Tuga.
Kresničke, maj; odpeto si jopo fantek sleče.
In h gobici v omleto jesensko vino steče.
Je k dnevu jih pripeto še stotine, da sreče
si vsakdo čas, zavzeto, iskat ima brez gneče.
Prav rada imam leto. Na najbolj vznemirljivo
me pelje pot, z raketo 'krog Sonca, predvidljivo.
Jaz tudi
... in rada berem tvoje lepe pesmi. (*_*)
Bravoooo!
Lp, Marija
Kot dleto me kleše leto.
Čestitke za tvoje iskrive domislice.
Bravo, krasna oda!
"Prav rada imam leto. Na najbolj vznemirljivo
me pelje pot, z raketo 'krog Sonca, predvidljivo."
Moja raketa kruži ponad Europe:
"postao si bešumna Crvena
raketa
što beskonačno kruži nebom"
Lp, Katica
Maša, vedno te berem z nasmehom na ustnicah:)
Prav vidim to "tkanino" - leto vtkano v koledar! A osebno doživljanje pomeni največ!
Hvala za postanke, doprinos.
Hvala za vzpodbudne besede.
Čestitke k poskočni vseletnici,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Maša GL
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!