Ko dež riše brazde po utrujenih ramenih
šepet koruze pod prsti vetra
dež pušča tanke črte po razpokanem asfaltu
olje kaplja po golem hrbtu tišine
medtem ko rumenkasta svetloba trepeta na pragu
stopnice se izgubljajo v prepolnem prostoru
nejasnost prodira skozi hlad
rastline venijo počasi
kot da vsrkavajo izdih poznega jutra
čas se vleče med svetlikanjem kapelj
neodločen kot zamegljena perspektiva
na dišečem jabolku med poljubom trenutka
občutim mejo med udobjem in predramljenostjo
težišče telesa je v pozabljeni preteklosti
kosti zazvenijo kot šop skritih ključev
ki jih nihče več ne išče
...kosti zazvenijo kot šop skritih ključev
ki jih nihče več ne išče."Čestitke za prispodobe.
pesem, ki kot dež pronica v podzavest ...
Lep pozdrav, Dejan
Res, zdi se kot prebujanje, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 09. 09. 2024 ob 12:08
- Prebrano 476 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 166.24