opletam v sopari
ne morem se izviti
klečim ob robu skal
obiščem veter, ki me noče zaobiti
razlušči se obleka
razpleza se nevihta
poprime grom se z bliskom
prestraši čakanje me s vriskom
pokapljano do kosti me vpija glasno
povešajo se preperele veke
hudič me v valove izpljune
obraz ob šumeče brezno sune
prebudim se malo
ne za vedno
samo za zdaj
en korak na tvojem krilu je dovolj