Spone

opletam v sopari
ne morem se izviti
klečim ob robu skal
obiščem veter, ki me noče zaobiti
razlušči se obleka
razpleza se nevihta
poprime grom se z bliskom
prestraši čakanje me s vriskom
pokapljano do kosti me vpija glasno
povešajo se preperele veke
hudič me v valove izpljune
obraz ob šumeče brezno sune



prebudim se malo
ne za vedno
samo za zdaj
en korak na tvojem krilu je dovolj

sheeba

Komentiranje je zaprto!

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 04. 10. 2009 ob 23:06
  • Prebrano 771 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 80

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!