Vsem hudobcem, vsem sovražcem, izvolte’ in grizte’,

od dela umazane imam roke, načrte in misli pa čiste.

...

Leto za letom, sem čez gorovja sam plezal.

Zato še vsakemu tudi,

ki si rit medtem je v kavču pogrezal.

...

Vam, ki vam plezanje v gore,

pomeni nore minuse ali more,

ne pa lušten razgled in iskušen pogled.

...

Vsem poznavalcem, vam iz žirije.

Vsakemu, ki po vsaki brežini,

kako je strmo bilo, vsem vpije.

...

Vsem, ki ste veseli, ko naprimer zajebem,

kakor, da ste naprimer na lotu zadeli,

zato me naprimer, vi ne boste več imeli.

...

Vsakemu, ki lahko še dvakrat živi

in ker le druge lovi, nas ne dohiti.

Vam ki tekmujete; premika se kdor,

sam pri sebi, v sebi, s sabo potuje.

...

Vam, ki za denar bi mamo prodali.

Vsem, ki zgrešite in le druge krivite.

Vsem lažnjivcem, ki ne boste priznali.

Vam gledalcem, ki vidite le kar želite.

...

Ljudem, ki nad dogodki spletete zgodbo,

v kateri ste lahko le junak ali pa žrtev,

ki v strahu živeti, živite kakor že mrtev.

...

Vam za katere bi se nekoč vrgel na zobe,

Vsem za katere bi roko v ogenj dal,

hvala, ker ste me ljubili narobe

in me naučili sebe ljubiti prav.

....

Dajte, gobezdajte.

...

A veste, da jaz res ne vem, ali bi se jokal al’ smeju’?! Nelogikomičnim prioritetam, katere imate v živleju’!

Z. Peperko