Top Miko!

vesel, Crni Kos. začetek misli se mi zdi pravilen, kako bi kdo drug peljal naprej, pa ne vem. 

v tej brezizhodnosti, brezizbornosti, so pričele izstopati besede, izročenost, nedolžnost, in to, da je potem tudi vseeno z ozirom na vprašanje smisla, če izbire nimaš, z ozirom na to kar si, smrtnik. 

ker, druga kot to kar smo, ne moremo biti in je v tem, biti kar si, tudi naša svoboda. itn.

pot je nekako sama peljala k besedi, da je smisel kruh, in nenamerno h krščanstvu (drugače, največkrat namerno), k reki, tj. krstu in kar je takih aluzij.

toliko pisarim, ker ne želim, da ostane kaj skritega, ampak, da mogoče še kdo pomisli na ta način in v to smer.

še enkrat, me veseli

tvoj odziv,

lp, m

Gornji komentar je dodatno pojasnilo, a v opesmi je dobro nakazano sporočilo - spraševanje po smislu in nikoli rešena uganka.

to, da v resnici nimamo izbire je star izziv misli in samo nakazan vstop v steno.

ker, zagovorniki svobodne volje, bodo trdili, dokler si živ imaš izbiro. kot je danost, da si človek, je danost, da si svoboden.

pravim, hej, vseeno je.

lp, Nada,

m.

Popotovanje življenja skozi nas in življenj mimo nas. Čestitke!

Milan Ž. - Jošt Š. 

hvala, Milan. pozdrav.