Skupaj vedno sva bili,
sleherni dan skupaj preživljali.
Solze smeh sva si delili,
vseh neumnosti se naučili.

Povedala sem ti prav vse,
vse, pred čemur trepetalo je srce.
Srečo vso sem ti želela,
da bi vedno ti bila vesela.

Pomagala si mi čez skale,
da sem odvadila se trave.
Jokala sem ti na rami,
ko zapustil me je dragi.

Zdaj vem, da povedala sem preveč,
zaupati ne morem ti nič več.
Odšla si s fantom mojih sanj,
jaz pa tako zaljubljena bila sem vanj.

Poljub izdajstva povedal je vse,
z njim umrle moje so želje.
Prijateljstvo med nama je umrlo,
globoko v duši moji me je strlo.

Zdaj spet sama tu stojim,
lepše prihodnosti si želim.
Tako sama sem med množico ljudi,
ti pa ne moreš mi pogledati v oči.

Hvala ti za vse, kar sva imeli,
ni mi žal, da skupaj sva trpeli.
Trpeli, jokali in smejali se,
ostal spomin mi bo na te.

Judov poljub,
poljub izdajstva…
Priznam, ne morem verjeti,
da si takšna izdajalka!!

Smrketa Smrkec