Luna prijateljica moja.

Pošljam ti poljub.

V svoj srebrni sij ga zavij.

Ponesi ga, saj veš komu in kam.

Ne trkaj,

ne budi iz sanj.

Nežno položi ga vanj,

naj čuti mojo božajočo dlan.

Nič ne čakaj, ne prosi, ne upaj.

Izpusti in pojdi.

Vse naj bo spontano,

neprisiljeno, ubrano.

Ustvarja energija svojo bit,

ne vidim je, le čutim njen utrip.

Prepuščam času da me vodi,

ta ne sili, ne kloni, ne sodi.

Odidi nestrpnost, ne blodi.

Danes predajam življenju krmilo,

moje edino vesolja je darilo.

olgasem