
Na polju valovijo jutranje meglice
speče travnike prebuja prvo sonce
na travah rosne kapljice so kot bleščice
pod gradom se pripravlja spet bojišče.
Iz daljav prihajajo zaspani lokostrelci
kot na zrelem grozdju zbirajo se škorci
obujejo terenske čevlje, sestavijo si loke
proti klopom in komarjem spreje zavihtijo.
Zberejo se v skupine, po tri, po štiri
potem na pot se v gozd podajo
tam čakajo jih tarče črne in rumene
Vse v zlato! Na črti, so borcem, zaželijo.
Postojnski lokostrelci opravljeni v rdeče,
šenčurski v modre majice odeti
in boj za vse najboljše točke
za zlat pokal države
med njimi danes se obeta.
Vsi streljajo najboljše,
kar v tem dnevu so sposobni
med njimi ni sovraštva - oni so soborci.
Pod snežniškim gradom, na koncu,
si medalje razdelijo.
Kot v opombo - sem klubski pesnik (le zakaj) in lokostrelec v Šenčurju. Med nami in Postojnčani se bije vsako leto boj za slovenski pokal, po navadi mi izgubimo.
Ampak ... kaj se ve, če jih lepo vzpodbudim ...
pridite vas naučimo olimpijskega športa
ko v umu ni drugega kakor tarča,
niti zmaga niti lok niti gledalci,
samo strelec in njegov cilj
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Tomaž Jevšenak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!