Sedim, na stolu in čakam
Čakam, da te vidim, zavonjam,
da zaslišim tvoje korake.
Ti so dolgi, počasni,
meni ne dolgočasni.
Verjetno, še vedno šteješ moje napake.
Kmalu te zagledam.
"Tebi se celotnega predam" - si mislim.
A ti greš le mimo mene.
Kot rahel vetrič na poleten dan,
odideš stran.
Bulijo me ostale žene.
Ostanem brez besed. Šokiran.
A ta moment mi je bil pripisan.
Se zavedam.
Počasi vstanem iz stola,
saj sedaj vse se konča.
Več let te že pogrešam.
Naslednji dan, sedaj stojim tu sam
z odprtimi rokami, padajočo glavo,
a tebe še vedno nikjer.
ljudska